Kaj naj ti še rečem, draga,
da boš verjela – tu bom ostal?
Kaj naj ti še rečem, draga,
da boš čutila – ob tebi bom stal?
Koliko solz je preteklo v tišini,
da zdaj si v mojih dlaneh?!
Koliko solz posušilo na tvojem se licu
je v hladnih nočeh?!
Da zdaj sem nekdo,
ki ti leteti pusti.
Da zdaj sem nekdo,
ki tvoje srce umiri.
Da zdaj sem nekdo, ki verjame v ljubezen,
brez mej, kot takrat, ko sem bil mlad.
Kaj naj še rečem ti, da bi verjela mi to,
da sem nekdo, ki imel te bo rad?!
Kaj naj ti še rečem, draga?
Prišla si takrat, ko te nisem iskal.
Kaj naj ti še rečem, draga?
Takšne ljubezni nebi izdal!
Bila si kot voda, globoka in mirna,
ki sanje je skrila v temi.
Zdaj za tvoje srce iz papirja sem plamen,
ki končno lahko zagori.
Ker zdaj sem nekdo,
ki ti leteti pusti.
Zdaj sem nekdo,
ki tvoje srce umiri.
Da zdaj sem nekdo, ki verjame v ljubezen,
brez mej, kot takrat, ko sem bil mlad.
Kaj naj še rečem ti, da bi verjela mi to,
da sem nekdo, ki imel te bo rad?!
In kaj naj še rečem ti, da bi verjela mi
to, da sem nekdo, ki imel te bo rad?!
