Sto tisoč let

Izvajalec: Zvita feltna
Avtor besedila: Rok Lunaček
Avtor glasbe: Matjaž Vlašič

Rad bi povedal ti vse to
zdaj, ko ne morem spati.
Noč je ledena, pusti jo,
naj ledeni pred vrati.

Če se v sanje potopim,
naj bo v sanjah tvoj obraz,
da se ob tebi prebudim,
ko slišim tvoj glas.

Rad bi povedal ti vse to
zdaj, ko bi moral vstati,
brez tebe so jutra hladna bolj
in težje me je prebrati.

Da je samota tu doma,
manjkaš mi ti in tvoj obraz,
stišaj vihar na dnu srca,
ko slišim tvoj glas.

Sto tisoč let bi čakal spet,
da svoj pogled obrneš,
da znova čas te vrne,
v naročje spet nazaj.

Sto tisoč let bi bil ujet
med hladnimi zidovi,
ledenimi okovi, če bi se srečala,
bi tvoj pogled stopil ves led okrog srca.

Rad bi se vrnil znova tja,
kjer sva nekoč ležala
z roko v roki le midva,
skupaj tesno zaspala.

Če se v sanje potopim,
naj bo v sanjah tvoj obraz,
da se ob tebi prebudim,
ko slišim tvoj glas.

Vse pravice pripadajo avtorju besedila.

Pošlji besedilo

Polja označena z * so obvezna. Priložite mp3 datoteko ali vnesite povezavo do videa.