Prvi hladni veter piha,
prvo listje rumeni,
toplo sonce se ohlaja,
rosa zjutraj se blešči.
Čaka žito v polnih kaščah,
da ga zmelje vaški mlin,
zadnje še sokove črpa
temna ajda iz globin.
Ko jesen na vrata trka,
kmet za letom se ozre, ozre
in sprijaznjen sprejme misel,
da vse pride in vse gre.
Grozdje še nastavlja žarkom,
ki jih zmore še nebo,
umite preše so in sodi,
svoj trenutek čakajo.
Čaka žito v polnih kaščah,
da ga zmelje vaški mlin,
zadnje še sokove črpa
temna ajda iz globin.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
