Svet se vrti v neskončno vesolje,
nam se pa zdi, da nam riše obzorje.
Zjutraj, ko na nebu nariše prvi se oblak,
takrat stopim sama čez svojega življenja prag.
Spomnim se, da val nikoli ne obrne se nazaj
in najbolj svetla zvezda v temi izgubi svoj sijaj.
Tudi čez tisoč let, ko naju več ne bo,
svet se vrtel bo in luna sijala bo vso noč.
Zato ne misli le nase, ko odšel boš svojo pot,
ker v življenju najbolj pomembna je radost.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
