Anđelina

V znaku ognja si rojena,
(Anđelina)
prižgala si me kot nobena.
(Anđelina)

V zvezdah je pisalo, da bova enkrat se spoznala
in zdaj te bog poslal je, da zapleševa.

Tvoji koraki, so zame kot nevihta,
tvoji lasje imajo vonj globokih sanj.
In ta tvoj glas, kot najlepša melodija,
rad bi slišal jo vsak dan, vsak dan.

O, Anđelina,
pa kaj je to med nama?
Piše v očeh ti,
danes nočeš biti sama.

O, Anđelina,
preveč si se igrala,
zdaj nič ne pogasi ta ogenj,
ki si ga prižgala.
Ti edina…
Edina…Anđelina…

V znaku ognja si rojena,
prižgala si me kot nobena.

Ti dobro veš kako sem slep, ko mi rečeš “Daj mi še”,
ker ovila si okoli svojih prstov me.

Tvoji koraki, so zame kot nevihta,
tvoji lasje, imajo vonj globokih sanj.
In tvoj dotik, na moji koži je kot svila,
rad bi čutil te vsak dan, vsak dan.