Mrak je v plašč ogrnil
polja in vrtove
in v ta tihi čas
k ljub’ci grem v vas.
Kdaj se spet boš vrnil,
očka me pozove,
rečem mu naglas:
»Ko bo pri ljub’ci mraz.«
Hišica vsa bela
pred menoj je vstala,
notri je dekle,
ki že čaka me.
Radostna veselo
mi roko je dala,
že v oči mi zre,
z menoj na klopco gre.
Lunica pa zgoraj
zvezdice je zbrala
in pod majnika
svetijo na nas.
Deklica tu spodaj
mi srce je dala,
žarel je njen obraz
v polnočni tihi čas.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
