Rože nič več ne dehtijo,
sonce je zame zašlo.
Moje oči so kot potok,
ko se čez polje zazro.
Ljubil sem polja zelena,
ljubim tem bolj poljski cvet
in milijon solza sem pretočil,
ko si sama odšla v tuji svet.
Vem, prišel bom nocoj, ljubljena moja.
Tiho potrkal trikrat na vrata tvoja.
Prosil te bom za roko, najdražja moja.
Vse na svetu pomeniš mi ti in sreča tvoja.
In ko bo mandolina
nežno zvenela v noč,
te bom poljubil, draga,
priča bo mesec sijoč.
Pusti, da te vodim,
kjer tiha reka sanja.
Pusti, da verjamem,
da še si moja ti.
Drugi skrivaj te ljubi,
a jaz čutim vse to.
Drugi skrivaj te krade,
a jaz trpim le lahko.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
