“Mali, pa-pa”
je rekla, pa je šla.
Oh, ti kakšna smola,
to življenje rock’n’rolla.
Prva razumet ni znala,
pol pa bivša je postala.
Zdaj na fešti frišno samski,
ujamem nov pogled božanski,
a ne znam, ne vem kako bi
in ne vem, če se spodobi.
Še borim se s samim sabo,
ko v drugi vonjam njeno dišavo.
Pamet ne želi,
a popusti, ko ona pravi mi:
“Dej no, mali, ne kompliciri,
jaz bi s tabo že od zmeri.
Veš, da ti ne lažem,
pridi sanje ti pokažem.”
“Dej no, prosim, ne kompliciri,
srči, nisem od včeri’.
Zadn’ vlak odhaja,
vstopi nanj, ujemi pot do raja, pot do raja.”
“Mali, tri-štiri,
dej, ne kompliciri!”
Oh, ti kakšna smola,
zopet “heartbreak”, slaba šola.
Še to noč sem jo izgubu
in bedak se spet zalubu’.
Še borim se s samim sabo,
ko v tretji vonjam od druge dišavo.
Pamet ne želi,
a popusti, ko nova pravi mi:
“Dej no, mali, ne kompliciri,
jaz bi s tabo že od zmeri.
Veš, da ti ne lažem,
pridi sanje ti pokažem.”
“Dej no, prosim, ne kompliciri,
srči, nisem od včeri’.
Zadn’ vlak odhaja,
vstopi nanj, ujemi pot do raja, pot do raja.”
“Mali, dej, ne cvili,
raje kej zašpili!”
“Dej no, prosim, ne kompliciri,
srči, nisem od včeri’.
Zadn’ vlak odhaja,
vstopi nanj, ujemi pot do raja, pot do raja.”
“Ne kompliciri!”
