Pelji me še kdaj tja,
pod zvezdno nebo,
vse kar sva imela,
gori je bilo.
Vonj tvojih las
in prvi jasmin
v parku za gradom,
prvi tvoj diš,
prvi spomin!
Kot bi bil slep
vse do tistega dne,
ko jasmin zadiši,
ko se vse začne.
Ko se rodiš zares
in veš, da si živ,
v parku za gradom,
kjer si se skrival,
kjer si se odkril.
Včasih pa sanjam,
da nosi me tja.
Včasih pa vem,
da nosi me tja!
Tam me še ni,
tam po tebi diši,
tam sem doma.
Pelji me še kdaj tja,
pod zvezdno nebo,
kot da je včeraj,
vse, kar je bilo.
Vonj tujih las
in drugi jasmin,
v parkih za gradom.
Ena ljubezen,
en sam spomin!
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
