Dragi gostje, nocoj kot že stokrat,
nocoj kot še nikdar,
zapeljemo vas, pozabimo vas
tam, kjer spomin se začenja,
tam, kjer končuje se čas,
dragi gostje, nocoj igramo za vas!
Nocoj igramo vino, ljubezen in greh,
spomine, gostije in žur,
nocoj igramo toplino in smeh,
veselje, začetke in dur!
Za vse, ki ste lahno kot ptič prileteli,
da se vam še življenje čudi,
vam pa še sanja se ne,
ki ste veseli kot otrok,
ki je srečen na glas,
dragi gostje, nocoj igramo za vas!
Nocoj se nam bodo ljubezni vrnile,
nocoj zaskelel bo spomin,
oljke so nam ga v burjo zavile,
nocoj spet dišal bo jasmin.
Za vse, ki ste prišli po ovinkih,
po zvitih poteh,
ki žalost zavijejo v smeh,
ki veste, da zadnje se pesem izteče,
še preden natakar za vas najde čas,
dragi gostje, nocoj igramo za nas!
Nocoj igramo vence, odhode in čas,
obletnice, solze in bol,
igramo njene oči in njen glas,
krizanteme in mol!
