Tu sem zdaj že kar nekaj let
pa se zdi, da od včeraj,
v enem dihu prehodil svet,
rad ostal bi za zmeraj.
Kdo je tisti, ki me gosti,
s svoje mize ponuja,
ki prižiga, ugaša dni,
prehiteva in zamuja
ta življenja
naša in tuja.
Kdo si, ki me tvoj svet boli,
ko ugašajo zvezde,
kdo si, ki me tvoj svet uči,
strahu in pohlevnosti.
Kdo je tisti, ki spremeni
pogumno v ponižno,
kdo v srcu zamenja mi
naivno v zvijačno.
Ostanek srca,
bolečine in veselja,
ostanek sveta,
imitacija življenja.
V majhnosti.
Ostanek srca,
bolečine in veselja,
ostanek sveta,
v imitacijo življenja.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
