Hopsasa, drajsasa, pustna nedela,
lan sem bil špeha s’t, letos pa zela!
Kje, kje, kje bom jemal,
kje bom jemal, da bom te’b dajal?
Kuj k’ sem jo pelov dol od oltarja,
mej že sprašvava: »Al’ maš kej dnarja?«
Kje, kje, kje bom jemal,
kje bom jemal, da bom te’b dajal?
Komej m’ je dobr žena postava,
že m’ iz hleva ta zadn’a j’ šla krava.
Kje, kje, kje bom jemal,
kje bom jemal, da bom te’b dajal?
Če s’m j’ reku, de nej gre plet,
je šva pa ženska v senco sedet.
Kje, kje, kje bom jemal,
kje bom jemal, da bom te’b dajal?
U van s’m ji kupu cukra, kufeta,
letos pa voče že cel’ga teleta.
Kje, kje, kje bom jemal,
kje bom jemal, da bom te’b dajal?
U van je že nove gvante zberava,
zdej bo pa stare copate šivava.
Kje, kje, kje bom jemal,
kje bom jemal, da bom te’b dajal?
