Sedem let nazaj čutil sem tvoj dih,
moj mir si bila, utišala vsak krik.
Upal sem, da bo trajalo za vedno.
Vem, da nisem znal reči, kar je prav,
v sebi izgubljen sem taval in bežal.
Zakockal sem vse, kar bilo je vredno.
A če kdaj name spomniš se, v sanjah celim rane
in s pepelom posuvam se, dokler novi dan ne svane.
Ti bila si angel moj,
to je enkrat ena.
A od mene ranjena
in za vedno izgubljena.
Ti bila si angel moj,
a jaz pesem brez refrena.
Vem, naprej živiš, mogoče me kriviš.
Ti si mozaik, a jaz le prazna stena.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.