Naj nekaj vam povem, star 70 sem let,
da zaupam svojo zgodbo, preden zapustim ta svet,
jst trudim se živet v miru in pošteno,
a nekaj let nazaj zgubil sem najboljšo ženo,
ona hudo je zbolela in ta prekleti rak,
pogrešam jo, a mogu sem se pobrat,
leta tekla so mimo, a tekle solze so kot slap
in ko zdi se ti, bo konec, jst doživel sem kap
in kot da spet bi se rodil,
naučil se govorit, vse sem ponovil,
vse to sem prebolel, a nečesa nisem mogu,
takrat, ko so mi rekli, da ne bom več shodu,
želel sem si na lepše, želel do svoje žene,
želel sem si umret in pozabit na probleme,
a življenje je darilo, sem hitro ugotovil,
ko to darilo sem tudi sam dobil.
Nekaj vem, da res vse zdržim,
rabim krila, da stran jaz poletim,
a tam me čakaš ti, saj tam me čakaš ti.
To je ta najlepša pravljica,
nekje se dviga mavrica,
tam me čakaš ti, a tam me čakaš ti.
Star 70 sem let, našel luč sem v tej temi,
nikoli ni prepozno, poslušaj me in verjemi,
dobil prijateljico, ime ji je Kala,
ima 4 tačke in bi skozi se igrala,
ona je moje veselje, moj smisel za življenje,
vsako jutro me zbudi in jo na sprehod odpeljem,
zaradi nje se pobral, zaradi nje sem vstal,
stopu sem na svoje noge, čeprav so rekli, da žal
ne bom nikoli več, a zahvala gre Kali,
moja lepa kepa dlak, ki stoji mi ob strani,
ona ve, kdaj sem na dnu in kdaj sem vesel,
njene iskrene oči, so vse, kar sem si želel
in kdo je rekel, da super junak ne obstaja?
To je moja Kala, ki vsak dan mi nagaja,
a življenje je darilo, sem hitro ugotovil,
a to darilo je ona, ko sem jo v roke dobil!
Nekaj vem, da res vse zdržim,
rabim krila, da stran jaz poletim,
a tam me čakaš ti, saj tam me čakaš ti.
To je ta najlepša pravljica,
nekje se dviga mavrica,
tam me čakaš ti, a tam me čakaš ti.
Le kaj bo prinesel jutri ta dan,
ali bom žalosten ali bom nasmejan,
karkoli se zgodi, ostal bom enak,
za vsakega nekje se skriva junak.
