Maja

Bilo je čudno naključje, igra besed,
kar težko je verjeti, da to se dogaja.
V hipu sem vedel, da pustila bo sled
v pomladnem večeru, na praznik prvega maja.

Bilo je smešno naključje, igra besed,
res težko je dojeti, a misterij ostaja,
par toplih nasmehov in čaroben pogled,
dovolj za začetek, na trgu prvega maja.

Zgodba ni imela skrivnostnega pomena,
dokler mi ni povedala svojega imena.

Maja! Sem pijan ali sem trezen?
Maja! Mesec, trg in zdaj ljubezen,
če usoda riše ceste, potem gre ta do raja.

Maja! Je to res ali utvara?
Maja! Kakor da nekdo tu čara,
če usoda riše ceste, boš moja zadnja postaja.

Bilo je noro naključje, igra besed,
letni časi bežijo, pomlad pa kar traja,
še vedno sem v njene niti ujet,
še vedno med nama nevidni žarek ostaja.

In zgodba je še zmeraj skrivnostno prepletena,
vse pa se vrti okoli njenega imena.

Maja! Sem pijan ali sem trezen?
Maja! Mesec, trg in zdaj ljubezen,
če usoda riše ceste, potem gre ta do raja.

Maja! Je to res ali utvara?
Maja! Kakor da nekdo tu čara.
Maja! Čuden občutek me navdaja.
Maja! Da moja zadnja boš postaja.
Maja!