Poker avtomat

Izvajalec: Trkaj
Avtor besedila: Rok Terkaj - ''Trkaj''
Avtor glasbe: Anže Breskvar

Pravjo mi, da lajf je borba, rekli mi da lajf je smrad,
men včasih psica, dons je kokr pokr avtomat.
Uzadi met DJ-a in uspredi bit MC,
včasih sam ideja, zdej pa tuki sem meso in kri.
Vidu dost talentov mladih, sam razmišlal so potratno,
najprej je kovanc, šele pol igra, ne obratno.
Dvignu karto, srčev poba, zravn desetka, dobra roba.
In dama kara, a me ne sliš, briš zanjo dvojka križ,
še ena karta, da zapolne niz, roka se mi trese,
Joker, ampak z eno karto lahka se poveže.
Dokler nisem stopu gor na oder, ni mi jasn še,
dons nov mlad mc prvič vam predstavlja se.
Pižama je reku; Drž majk bliži!
A včasih uho drugače sliši, blo,
sporočilo je od višjih, zame bil je znak,
najbrž me ne slišiš brat, kar hočem ti povedat,
da nikol ne pusti stat, to je poker avtomat.

Življenje je kokr pokr avtomat,
če hočš neki vn dobit je treba najprej notr dat,
revn al bogat vse na teb je brat,
nikol ne pusti stat, posluši me pazljivo, ko ti repam ta komad.

Življenje dal sem v te karte, tko k stari hazarder,
razrezu linije na roki, ko lajf do mene ni bil fer.
Linije drgam navezu, Danny pa mi zdej usodo ber,
poslušu levo ramo, ko na desni Lucifer.
Ratu djanki sem na igro, kradu mtki iz torbe cash,
dobr vedla kdaj je rap, takrat je vedno ostala brez.
V šoli raj sem stradu, posušen za neki kil,
ker dnar raj od malce dal za plate in vinil.
To je pomenil vse, oni rekl sanjaš, ko pisu sem po mizi,
puši za to stran mi je visel kot stolp v Pizzi.
Začel iz nule, niente, ubistvu če premislm,
bil jeclač, zdej pa delam dobre lirike po spisku.
Od zibelke do groba, dokler me v zemlji črni,
črv ne pogloda, od svita do zenita,
dokler se v srcu ritem mi premika kaj!
Odprite šajbe na stežaj, Mcji so se vrnili nazaj,
ime zdaj prepoznaj!

Ko končal sem drugo plato, takoj se lotu tretje,
za razliko od vs, js dobr vem kaj bom delu ta poletje.
Bil šou, siv, yo, enkrat zihr bom postou,
a do tista cajta, izkoristm vsak trenutek mojga lajfa.
Dal sem notr, več kot dubu,
kokr zmagu, večkrat zgubu,
a ko dobim vesel sem, k da bi dojenčka dubu.
Še vedno not v temu, da ne znam več najdt vn.
A si zgubljen? In damn, kok sem vesel da sm!
Lej to pesem dam vsm, k žvijo svoje sanje,
velke sanje, zaklenjene v premejhn stanovanje,
šli čez sranje.
Ta gre vn za une, s kerimi čez ta lajf šli,
z drugimi besedami jst rečem jim prijatelji.
Za njih nikol se ne konča, moj cilj je vrh sveta,
krh srca, odkrhnjen, vržem ga,
k kovanc v mašino da igro ti zažene,
tvoje misli zdej so uradno zasvojene.

Vse pravice pripadajo avtorju besedila.

Pošlji besedilo

Polja označena z * so obvezna. Priložite mp3 datoteko ali vnesite povezavo do videa.