Nikol si nisem mislu, včas zapru sem oči in ponoč razmišlju,
kako lepo bo blo, ko bom plato mel uzun,
tisto pravo reč, k jo lahk ukradeš v štacun.
S knjigco in besedili not in vse kar spada zravn,
še piska če jo odneseš vn, skoz varnostni alarm.
Tok sem srečen da se sam še smejem zadnje cajte,
konc dober, vse dobro, mikrofon podajte!
Žurka v bajt je, sanje so izpoljnjene, uau,
nikol si mislu da bom kdaj kle stau,
nikol si mislu, da bo majk prpelu tok ljudi,
ne morm verjet, učeri bil v Španiji.
Lej ta čudovita dekleta, dej poglej ta stage,
lej to publiko k vpije, sam ti si to poglej,
pred dvema letoma o tem sem šepetou,
zdej pa knof prtisnem in povem; blagoslovljen sem, yo!
Dotakn’ se neba, vse moje ceste vodjo tja me!
(skoz ogenj grem, skozi led baby!)
Sanje, da bi pel, so kot sanje bratov Wright, da bi letel,
v mislih z Mcji imel sem featuring,
prva kitica Valter, pol jst in pol sledi še King. (1,2,3)
Prve snimke brez šmink, zadanejo komolce, niti ene rame,
še frendi se spraševal, kaj je tebi stoplo v možgane,
zato sem mogu sam verjet v fanta iz Lublane,
z roko it po njega in zbudit mu velikane,
drgnu sem ta les, cajt je da se vname!
In glej kako zaniha, v Času enga diha vse se spremeni,
naenkrat si poznan, prepoznajo te vsi, hej!
Dobrodošli pod okularjem javnosti,
kjer vsaka napaka se šteje za tri,
za dobro kokr da ga ni,
a slediš tej matematiki,
fotoaparati »blisk« in za bliski tud grmi!
Kar nenkrati ratal zvezdniki in to,
glej, kako nas zdej tretirajo lepo,
lej kako nas hvaljo, in jutri pluval bodo spet obratno,
zato nasmeške in žaljivke dam v isto škatlo.
Mislš da naredu zadnjo, ne se bat,
misliš da je zadnja plata, evo ti jo zadnja plat,
ker sem vroč MC, hočjo me na hladno dat,
a to je predanost, zato ne morem se predat.
Mlad, a dobr vem in vidm kaj bi rad,
noben ne more v tem telesu stanovat,
noben ne more vedt kaj želim si sam zato,
sam jst proti sebi in meja je nebo!
