Kdaj, kdaj življenje iz rok ti spolzi,
en trenutek prav vse spremeni,
bolečina nasmeh je izdala.
Kdaj, kdaj preprosto čez noč zaboli,
kar tako se vse v prah spremeni,
še življenje včeraj bi dala.
Zdaj, zate zdaj ni poti več nazaj,
a že jutri močnejša kot kdaj,
boš življenje spet noro ljubila.
Daj, spusti žalost od sebe, naj gre,
naj nebo se za tebe odpre,
skupaj bova spet srečo delila.
Zate sem tu, dal ti bom vse, vse kar je lepega,
s tabo zorim, s tabo trpim, ko padeva.
Zate sem tu, ena sva kri,
ob tebi bom ostal, ljubil tvoj jaz,
celil poraz, zate sem tu, zate sem tu.
Veš, veš na koncu bo vse kot je prav,
svet najlepše ti barve bo dal,
ko v sebi jim boš oprostila.
Čas, čas zabrise slabo za nazaj,
in že jutri močnejša kot kdaj,
boš življenje spet noro ljubila.
V dobrem in slabem, še sem tu…
