Včasih je dan svetal in lep kot tistikrat,
ko te v sanjah moje gre srce iskat.
Ko misel mi k tebi hiti, nasmeh na obraz riše mi,
lepše so sanje, čarobnejše noči.
Vedno, ko te zagledam, mi srce vzdrhti,
nežen ta tvoj nasmeh mi pade v oči.
Sem vedno neskončno želel, da bi lahko te objel
in vse življenje te ljubil, rad imel.
Sonce tiho zašlo je tja za goro,
glej, na nebu so zvezde prižgale nebo,
nagajivo se luna smeje z neba,
to čarobna je pravljica najina.
Prvi zvezdni utrinek je naju prevzel,
čez to zvezdno nebo je lepo zažarel
in takrat sem ti šepnil, da rad bi te imel,
te poljubil, objel.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
