Kdor poje veselo in zraven igra,
Slovenec je pravi, ki nekaj velja,
v družbi izbrani je vedno iskan,
ne bode mu petje zaman.
Spoznava veliko prijaznih ljudi,
ki v svojo sredino ga vabijo vsi,
doma in po svetu lepo je sprejet,
bo moral čez lužo letet’.
Visoko na nebu se vrača domov,
kot ptica v letu v domači svoj krov,
ponosen, vesel, da lahko jim je pel,
še večkrat k njim rad bi prišel.
Če dober je trio, se tudi zgodi,
da društvo izseljencev si ga želi,
veselo jim bode prepeval, igral,
ves srečen bo z njimi praznoval.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
