Ni sončnih stezic, ni mestnega blišča,
pajzl v predmestju je zmeraj teman.
Dama od včeraj v prividu plesišča
pleše s spomini na glasbo iz sanj.
On bil je gospod in ona gospa
z razcartano psičko na promenadi.
V parku narcise in klopca za dva,
zapustil jo je na koncu pomladi.
V senci kesona drhti stara psica,
ušivo je njeno prezeblo telo.
Visoko nad njo leti zadnja ptica,
s krili razpira neskončno nebo.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
