Vse besede so končane,
vse zaceljene so rane,
vidim te, si že na tleh.
Od pogleda do črnine,
v teh solzah dež ne mine,
vidim te, si že na tleh.
Noč raztrga bela krila,
vse kozarce je razbila,
v njej nešteto je prevar.
In le nežnost me pomirja,
nežnost, ki poljube obljublja,
med rešetkami besed.
Spezzacuori zdaj zahtevaš
in nasmeha več ne skrivaš?
Rad bi videl me na tleh.
Spezzacuori ritem zvija,
ta svoj nori stroj navija
in počasi bom na tleh.
“Mrzla je kinodvorana,
ta predstava je končana,”
pravi igralka in je pri tleh.
V sencah vidi roke in glavo,
ki poznajo nje dišavo
in si padeta v objem.
Tam pri šanku, na kolenih,
lena sled poljubov njenih,
on počasi bo na tleh.
Bela dama – zate žrtve,
bela dama – oči zaprte,
mene hočeš zdaj na tleh.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
