Naša družba izgublja prave vrednote,
naš svet se pogreza v brezno sramote,
a mi, mi pa nič ne storimo.
Še vedno se tiho držimo ob strani,
postajamo vedno bolj mlačni kristjani.
Zakaj? Se mar koga bojimo?
Stopimo iz tišine, iz duhovne bede,
Sveti Duh naj vodi naše misli in besede.
Povejmo odločno, povejmo naglas!
Prihodnost sveta je odvisna od nas,
povejmo naravnost, povejmo naglas!
Jezus nas kliče,
bodimo njegove priče,
premagajmo strah in sprožimo plaz,
naj ne bo nam vseeno, molk je poraz.
Ko gre za družino, za temelj države,
poslušamo blodnje in nore razprave,
nikar ne bodimo brez mnenja.
Ljubezen spreminjamo v filozofijo,
spregledamo splav in evtanazijo.
Je to res svoboda življenja?
Bodimo glas razuma, pozabimo na sebičnost,
pričevanje za Boga je pričevanje za pravičnost.
