Tvoj napev
skozi zrak domišljije
kot odmev
od srca se odbije.
Moje skrite želje že poslušajo ta zvok,
preveč akordov za metuljčke v trebuhu.
Slišiš pesem ob dotiku tvojih rok?
Nekdo v meni jo prepeva po posluhu.
Nežno, piano in legato.
Ko mi s poljubi rišeš pot, ki jo poznam,
iz labirinta sreče nočem in ne znam
in ko loviš moj dih v ritem svojih rim,
kot da izginja težnost, kakor da lebdim.
Kot obris,
ki ga dobro poznava,
nov zapis,
ista notna pisava.
Kakor partituro za orkester mojih sanj,
kot najbolj čutno in prefinjeno sonato,
pišeš note v moj skrivnostni svet iskanj,
v svojem stilu, nežno, piano in legato.
Ko mi s poljubi rišeš pot, ki jo poznam,
iz labirinta sreče nočem in ne znam
in ko loviš moj dih v ritem svojih rim,
kot da izginja težnost, kakor da lebdim, kakor da lebdim.
Nežno, piano in legato.
Ko mi s poljubi tiskaš verze brez besed,
vem, da trenutek pušča v meni večno sled
in ko loviš moj dih v ritem svojih rim,
se tvoji novi skladbi cela prepustim, kakor da lebdim.
