Nej me Suoča adplakne

Predugha sm jukála,
lawila liepe spamine,
svet se j wrtu, jst sm stala
tm nejč na ruobu tišine.

Predugha sm jukála,
ghledala z muosta dal u rieka,
a na kancu sm spaznala,
de ž nuo preteklast adtieka.

Zapraulala sm cajt, sama sm kriwa,
ma zej sm spiet taprawa, spiet sm žiwa.

N nej me Suoča adplakne,
če gha paghledam še kdej,
nej se karak na spatakne,
ka stuopm naprej.

Ja, nej me Suoča adplakne,
če še na souza spustim,
je buojš, de se mi umakne,
če srejčam se ž nim.

Predugha sm jukála,
ki čš, rada sm gha imiela,
wsa ljubiezn sm mu dala
n še tuste, kr ne b smiela.

Predugha sm jukála,
ma pačas bam pazabila
n pa rajš na bam laghala,
de sm wse mu adpustila.

Abrlna sm list, tšna j žiwlejne,
zej viem, de wsaka žalast enkrt ghejne.