Morje in nebo

Izvajalec: Tina Gačnik - Tiana
Avtor besedila: Leon Oblak
Avtor glasbe: Marino Legovič

Si dejal, da morje nebu krade modrino
in mu tam na obzorju riše okvir,
pa sva tiho padala skozi tišino
in upala, da veter obrnil bo smer.

Danes tvoje besede lebdijo v zraku,
jaz pa čakam na veter, ki ga ne bo
in poslušam odmev svojih misli v mraku,
da jaz sem tisto morje, ti pa nebo.

Še vedno sem na robu domišljije,
na črti, kjer nebo se v morje zlije.

Odhajaš stran, modrina je vzrok,
razbarva te ta barvna harmonija,
v akordih sanj izgublja se tvoj zvok
in ti ni več všeč ta melodija.

Zadrži dih, obrni se nazaj,
nevidna nit še vedno naju spaja.
Ozri se zdaj v nebo in priznaj,
da vonj morja v tebi še ostaja.

Še vedno sem na robu domišljije,
na črti, kjer nebo se v morje zlije.

Odhajaš stran, modrina je vzrok,
razbarva te ta barvna harmonija,
v akordih sanj izgublja se tvoj zvok
in ti ni več všeč ta melodija.

V daljavi sonce se utaplja,
luna prižiga prve sveče,
moje srce je kakor kaplja,
kot slana solza, ki odteče,
nemir se žalosti dotika
tam, kjer se nebo z morjem stika.

Vse pravice pripadajo avtorju besedila.

Pošlji besedilo

Potrdilo za prijavo na e-novice dobite na vaš email naslov. Od e-novic se lahko odjavite kadarkoli.

Polja označena z * so obvezna. Priložite mp3 datoteko ali vnesite povezavo do videa.