Denis je šel na upravni urad:
“Dost’ mam vsega, ne morem zdržat.
Gospa, gospa! zamenjal bi ime,
jebe me v glavo, kdorkoli že sme.”
Je rekla: “Ja, sej to pa je hudič,
postran te gledajo, če se končaš na ić.”
“O, ne, ne, ne, ja, sej to sploh ni nič!
Nerodn’ mi ni,”
“Ja, ka pa bi bil?”
“Janez Avdić!”
Slovenc ta prav Janez bo postal, postal,
če bo na polko dobr plesat znal.
Slovenc je vsak – Avdić al Novak,
ponosno naj zavriska Janez, naš junak! (junak)
Janez vriska: Tralala-la, la la la, trala-la la, la la la trala-la la…
in jo stiska: tralala-la, la la la, trala-la la, SLOVENIJA!
Pa se je Janez ustrašu mal;
da osel v Lipici – osel bo ostal;
Za vsak slučaj za sezone dve,
nabral je bando, ta “gajstne Janeze.”
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
