Dobar dan, gospod Hrvat!
Vete, jaz bi samo rad
nekaj dni pr’ morji spa.
Mate kakšen apartma?
Tak, za mene, pa za ženo,
pa še dete mova eno.
“Jedan štampet za sve tri!”
Ve še froc pr’ nama spi.
“Jedan krevet, sedam dana,
netreba nam jelo, hrana,
samo športhet, frižider,
netreba nam drugi šker.”
S soboj momo paradajze,
s soboj pol domoče špajze,
f kuferaumi takšo svijo,
ka ji parkli vün štrlijo.
Prmojdüši, majko moja –
ene ribe nen van poja.
Rojši bon od šlaga spadna,
kak van eno figo fkradna.
Nen se nikomi zamera.
Drek Savudrija pa Gera!
Pahor, Janša. Klinc oba!
Jaz sen sploh ne volit ša.
“Ali sad, gospod Hrvat,
ja bi apartmančić rad?”
Z zodjin evron doj bon ploča,
ka bon v morji rit namoča.
Kaj bi si jezike brüsli!
Lepše v Zadri kak pa v Brüsli,
lepše v Moščenički dragi,
kak pa v Štrasburgi pa v Haagi.
