Brez mene ti bo lažje

Izvajalec: Smayo
Avtor besedila: "Smayo", "Nekromant"
Avtor glasbe: ***

Ja… in ko pade prva solza takrat se spomni…

A si mela kdaj občutek kot, da spala bi na žebljih?
Filing “ceu svet proti tebi” in ne moreš spat ponoči.
Ker ne poznam razlage, spet ljubezen ta prekleta,
učasih ljubiš s celim srcem, pa kar brez razloga odnehaš…
Nisva za skupi, sam ne bom priznau poraza,
veš, boli, da učasih ni ljubezen to kar si predstauljaš.
Ostajam hladen, sam na koncu nobenmu ni lažje ,
ker tud robot ma čustva, prekleto da meu sm te najraje!
Sovražm uprašanja, ko obračam slike,
pogrešajo starga Nekromanta, zarad tebe ga ni več!
In spusti 1x souzo. A je tko težko uztrajat?
Ker boli me, da se v tem momentu med spomine vračam.
Od zdej se ne poznava, pa čeprou je to drugače,
srečala boš sam neznanca, k nekoč ti izpounu sanje.
Oder bolečine, sama žalost v soju blišča,
obdrži sanje, ker mogoče jim še kdaj slediva.

Oprosti za napake, zdej brez tebe jih ne štejem,
oprosti za obljube in use težke besede,
1x bodi srečna, prosto pot maš od mene,
oprosti mi, ker nisva ista, srečno moja ljubezen.

Boli me, ker odhajaš, sam ostal bojo spomini,
js šteu bom do deset, ti se obrni in odidi.
Ne vračaj se nazaj, čeprou bi hotu drugače,
samo bodi mi srečna, ker brez mene ti bo lažje.

Pljuvam rime na papir, kot pluvam čez vsak prepir,
rekl so nej odneham, zdej si prosta, brez ovir.
Kva sploh rečem, ko spoznam, da ni ničesar več,
hvala, oprosti, prosm? Zdej te rotm, da mi končn reč:
“Konc je mali.” To bil lohka prvi bi korak,
da razčistiva zrak, ki skriva na tisoče napak.
Odsev v ogledalu več ne vrača mi nasmeha,
zameri mi spomin na leta, vredna tega greha.
Nej se neha trač in govorice, da zmer pljuvaš mi v lice,
vid se, nočeš me, ker ignoriraš čist vse klice.
Sploh neveš, kok lahk boli ko drugmu odločno pišeš,
ko prejmeš moje sporočilce, ga sam hladno zbrišeš.
Bojim se te tišine, ker iz nje kriči resnica,
nasmejana lica zdej zamenja črno bela skica.
Motna slika na kateri so zbledela tvoja čustva,
usta ki bla polna so poljubov, zdej so ostala pusta.

E, moj Nekro, dej povej mi neki čist iskreno,
sploh vrjameš v ljubezen in njeno dobro delo?
Ker jst izgublam vero v cilje, ki sm jih zarisu,
nikol si nism želu, da kej tazga bi napisu.
Veš, vsakič ko srce utripne, da povleče kri,
se mi zdi, da delček mene mojo dušo zapusti.
Zmer, ko del srca nekomu dam, razbijejo ga,
ponos več ne zdrži pritiska in hočem da se to konča.

Ljubezen ironija, na njo se ne zanašaj,
ker te ubije ravno tisto, kar v svoje ustvarta.
Zgublaš vero v cilje, najdi boljše izhodišče,
pa se spomni, da si učasih tud brez nje podiru ovire.
In vem kako je Smayo, ko srce ti kar otrpne,
sam zapomni si, da ta ljubezen išče samo žrtve.
Kokrkol obrneš, useen ne more ti očitat,
da nis ponudu srečo, sama jo je zavrnila.

Vse pravice pripadajo avtorju besedila.

Pošlji besedilo

Polja označena z * so obvezna. Priložite mp3 datoteko ali vnesite povezavo do videa.