Poletje je in sonce me žge,
a dohtar moj naučil me je,
da treba je počit’,
kozarček si nalit’.
Ob vinčku sem vesel, nasmejan,
ob žlahtni kaplji lepši je dan,
ko je za liter čas,
zapojem na ves glas.
Jezus Kristus, kak’ smo žejni,
Jezus Kristus, kak’ smo žejni,
Jezus Kristus, kak’ smo žejni,
pa nam n’č ne dajo pit,
pa nam n’č ne dajo pit!
Ko zima nam pokaže zobe,
brez rujne kaplje zeblo bi me.
Še bolj kot vse peči
požene vince kri.
Zdaj ženka moja dobro že ve,
kdaj treba spet pogreti me je,
če malo zamudi,
takoj zapojem ji.
Jezus Kristus, kak’ smo žejni,
Jezus Kristus, kak’ smo žejni,
Jezus Kristus, kak’ smo žejni,
pa nam n’č ne dajo pit,
pa nam n’č ne dajo pit!
Naj bo jesen, poletje, pomlad,
jaz vriskam, pojem, pijem ga rad,
le enkrat se živi,
zato privoščim si.
Če pa predolgo ni praznika,
jaz, brihtnež, kar izmislim si ga,
da rešim svoj problem,
zapojem ta refren.
