Bila si takrat črnolaso dekle, dekle sanjavih oči,
tvoj mi poljub pomenil je vse in mnoge, premnoge prečute noči.
Ne morem verjeti, da šla si drugam, k fantu modrih oči,
pozabiti sedaj te, draga, ne znam, mi ogenj ljubezni še vedno gori.
To le spomini so ljubezni goreče,
pokopani za vedno na otoku sreče.
Veliko ljubezni se tam je rodilo,
a mene črnolaso dekle ni nikoli zares ljubilo.
Morda pa nekoč se vrnil bom tja, na otok minljive sreče,
tam je preteklo veliko solza, tam pustil srce sem boleče.
Si našel sireno bom morskih globin, sireno vabljivih oči,
globine morja se jaz ne bojim, preveč me, veš, draga, v duši boli.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
