Junak jezdi v daljavo, v boj za svoje ljudi.
Mala deklica žalostno poje v zadnji pozdrav,
saj ne ve kdaj mu spet pade v objem
in ne ve ali sploh še v tem življenju.
O, le glej, mladi bojevnik, razum naj vodi pogum.
Mlaj je poslednja luč pred viharjem kopij in ostrih sekir.
v zraku lebdijo imena za plen
sliši se prvi nemir.
Junak se je vlegel na zemljo polno krvi,
sama deklica s sklonjeno glavo nosi cvetove v spomin.
Skrivljeno jeklo počiva na tleh,
konec je vsega in konec vseh.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
