Stoletje zvezd gre mimo mene, ko vozim se, vmes
zidovi polni neona in velikih čudes.
Le nekaj sveč bo gorelo zato, da biseri izginejo.
Milijone solz bo hlapelo takrat, ko spet nazaj se vrnejo.
Verjela si noro v najino moč.
Poletela, letela bi daleč od tod.
Verjela si noro v najino moč.
Odletela si sama čez Hollywood.
Je presvetlo, da bi zaspal, ko peljem se skozi noč.
Nihče ne bo me prepoznal, ker svetimo drugod.
In te ljudi se v miru pusti, pozabimo, da obstajajo.
Vse te zvezde, ki vodijo nas, pustimo jim, pustimo čas.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
