Ko noč zemljo objame in nežno sanje zazibljejo,
utrujenost prevzame srce mi dušo in telo.
V sladkih sanjah znova obišče stari me spomin,
na davne lepe čase, na dom in stari mlin.
Že zdavnaj več ga tamkaj ni, je čas izbrisal vse sledi,
a v sanjah slišim, vidim ga in dečka, ki se tam igra.
Z mladostjo v srcu, bosih nog se radostno podi okrog,
brezskrbnih misli nevedoč, da mlina ne bo več nekoč.
Ko z jutrom sonce vstane, se vrnem spet na tisti kraj
in žalost me prevzame, kako je pust osamljen zdaj.
Ko v sladkih sanjah znova obišče stari me spomin,
na davne lepe čase, na dom in stari mlin.
Že zdavnaj več ga tamkaj ni, je čas izbrisal vse sledi,
a v sanjah slišim, vidim ga in dečka, ki se tam igra.
A danes tudi dečka ni, ki bosih nog se tam podi,
ostal je le še lep spomin na dom in stari mlin.
