Gledaš nazaj, preštevaš brazgotine,
vse padce, laži, napake, bolečine.
Misliš, da si porušil vse mostove
in da je prepozno za začetke nove.
A ne pozabi …
Nikoli ni prepozno, dokler bije
srce pod rebri, dokler sonce sije,
nikoli ni prepozno, dokler dihaš,
dokler hočeš, sanjaš, svet premikaš.
Naj se sesuje leden oklep, ki te varuje,
naj raztopi se, ko prebudi se srce.
Vem, strah te je novega poraza,
udarca v obraz, jeklenega izraza.
Nočeš več solz, sanj, obžalovanja,
upanje si opustil in iskanja.
A ne pozabi …
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
