Še pogrešam tvoj vonj in glas,
še kot da ne mineva čas,
vsak tvoj dih je v meni skrit,
lesk v očeh, vsak nasmeh.
Še na tvoji blazini spim,
ovita v samoto več ne zdržim,
krik v snegu spet zaduši,
da me manj boli,
ker te ob meni ni…
Najbolj te pogrešam, ko sneži,
ko se sneg pomeša s solzami,
ko je mraz v obraz,
ko ustavi se čas,
ko te ni, mene ni.
Najbolj te pogrešam, ko sneži,
ko se sneg topi med solzami.
V beli noči stojim,
skrivam, da se bojim,
da nikdar več ne bo tako lepo.
Najbolj te pogrešam, ko sneži,
ko se sneg topi med solzami.
V beli noči stojim,
skrivam, da se bojim,
da nikdar več ne bo lepo.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
