Tja, kjer gore se bleščijo,
s soncem veter hodi spat.
Tam se misli mi mudijo,
tam moj dom je moj zaklad.
Vidim staro domačijo,
prag domači lastovke.
Nageljni se bohotijo
kakor slap čez gank kipe.
Vse sanje, misli moje
so domačija ta.
O njej mi veter poje
in lastovka čeblja.
To moje je otroštvo
in dedov mojih hram.
Oj, ljuba moja hiška,
za ves svet te ne dam.
Gledam te, ti hiša moja,
v mislih zdaj sem za pečjo.
Tam sem pravljice poslušal
in prepeval z babico.
Slišim uro, ki tiktaka,
vonjam žgance ajdove.
Slišim petje dedka, ata,
ko iz sna me prebude.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
