Mal posedam, pa pogledam, same ljepe hodja mom,
kej bi radi pomežiknu, de bi pršla mičken som.
Prejšn ljet sm se uženu, konc je tistih za umjes,
če pošpegam, kuj sm kregan, jih dobim okul ušes.
Zdej, k več ne smem od bajte, spomnm se še tistih ljet,
kok sm skoču ke u horajte kt peteln pr sosed.
K ga vidjo, vse sa trde, pride le počas ket polž,
grje taprvu na ta grde, de so vse ta ljepe fouš.
Kikira po dvorišu, hraje se že vsak ta druh,
zadnč ga je eden slišu, ke je že tri ljeta gluh.
Zuni mi je vse osvejnu, kure je loviu čez vrt,
če jes tako bi počejnu, bi gotov že biu zaprt.
Rad bi biu kt sosedu peteln,
k ga briga za cel ta naš svet.
Če ga prašaš, jih tok ni nobedn,
de jih sprot več ne more preštet.
Nima ženske, ne dnarja, ne šihta,
še en cajt na bo padu u lonc.
Brez problema vse kure porihta,
cela vas odzigne po konc.
