Vrani so noč prižgali, zunaj dan končan.
Ribič je mrežo spravil, bil je dan zaman.
Pot hiti in z njo korak zaspan,
sonce v morju, čas njegov končan.
Sonce noči in ptice, zunaj dan končan.
Misel opore išče, nov korak zaman.
Vrv morja in molk zaprt v pristan,
kakor jadro pade dan končan.
Ko gre pot od tod,
prideš ti in me povabiš proč,
kakor vran noči si, kot ples strahu.
Čas hitiš.
Ko gre pot od tod,
ni glasov in sva midva s temo,
le od vrat se sliši, menda je klic.
Naj bo noč.
Vrata zapri in pusti zunaj dan končan,
nekaj umira z nama, kot dotik zaman.
Zunaj noč in veter brat izgnan,
luč ugasne, njen je dan končan.
Vrani so noč prižgali, zunaj dan končan.
Ti pa ostani z mano, tvojo kri poznam.
Greš poti in veš, da so zaman,
vran v očeh je, njihov dan končan.
