V Ljubljani sn kupo si šjitnato kapo,
je puncam po mestu jemalo kar sapo.
Na figo sn prišo ob osmih zvečer,
potem pa k Šestici sn šau še na pir.
Korajžno sn stopo tja noter do šanka,
je mehka kolena dobila točajka.
So vse vzdihovale: Joj, glej ga, madonca.
Sn kar se predstavo sn s totiga konca.
Pa sn spil najprej enga, potem pa še tri,
se mi nič ni mudilo do pozne noči.
So rožice zale vesele spoznale,
da pravi sem dedec in ne mevža iz Ljubljane.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
