Prijatelji, nasvidenje,
saj že jutri zgodaj zjutraj grem k vojakom.
Vse leto me ne bo, kot sonce bi zašlo,
a v srcu je prijetno, saj boste v mislih z mano
noč in dan.
Nazdravimo vsi na slovo,
in popijmo skupaj čašo polno vina,
ki trta ga rodi in v sodih dozori,
a zjutraj z vlakom pojdem, odslužil domovini
bom svoj dolg.
O, zbogom zdaj,
moja lepa dolenjska vas,
čakal težko bom, da mine čas.
Ko se vrnem, spet mi bo lepo,
vrnem se domov v Slovenijo.
Poljub za te, moje dekle,
obljubila si, da me boš čakala.
Če drug ti bo všeč, ne čakaj me nič več,
življenje gre naprej in leto res ni šala,
to zdaj vem.
Zbogom zdaj,
moja lepa dolenjska vas,
čakal težko bom, da mine čas.
Ko se vrnem spet mi bo lepo,
vrnem se domov v Slovenijo.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
