Vse življenje pred zaprtimi vrati stojim in nenadoma nate naletim.
Tudi jaz sem razmišljal o tem, ker pač
svet sem že prehodil cel, da našel bi dom.
Morda je kriva čokolada ali ta tvoj obraz.
Kot v snu,
kot v snu, ti si moj dom,
s tabo sem tu
in vse je lepše, kot je kdaj bilo,
s tabo mi je lepo, s tabo mi je lepo, s tabo mi je lepo,
lepo, lepo, lepo, lepo,
s tabo mi je lepo.
Vem, da je noro.
Kaj?
Podobna sva si kot …
Zvezdici!
Točno to sem hotel reč’!
Nikogar ne poznam, ki isti je kot jaz!
Isto! Isto spet!
Res midva sva si enaka, kot pravljična dva junaka.
Ti in jaz
usojena sva.
Zdaj pa stran, zdaj pa stran bolečina in strah.
Vse bo lepše, kot je kdaj bilo.
S tabo mi je lepo, s tabo mi je lepo,
vedno mi bo lepo s teboj, s teboj,
s teboj, s teboj, s tabo mi je lepo!
