Ko se ustavim vrh triglavskih strmin,
se spet v lepoto tvojo molče zastrmim.
V daljavi morje se kristalno blešči,
pod hribi polje z zlato pšenico zori.
Nikdar te ne pozabim,
le ti boš ljubljena,
ooo, ooo, ooo, moja Slovenija.
Lepote vse ohrani,
zelena deželica,
ooo, ooo, ooo, moja Slovenija.
Tam spodaj lipe še opojno dehte
in domačije nageljni rdeči krase.
Tam spodaj ptice v gozdu še žvrgole
in vse gorice kapljico dobro rode.
Rad bi nazdravil vsem vam dobrim ljudem
in za deželo s sončne strani še strme.
Rad bi podaril vsem vam pesem srca,
ki pod Triglavom dom svoj premili ima.
Lepote vse ohrani,
zelena deželica,
ooo, ooo, ooo, moja Slovenija.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
