Ko grem domov čez travnike, sneg naletava,
prek zmrznjenih domačih brazd stopa korak.
V zimski sen pogreza se moja dobrava,
hiša prijazna pred mano že stoji, vabi čez najdražji prag.
Čez praznike spet bom doma,
v naši vasi počasi življenje nam gre,
pozimi ura ustavi se.
Čez praznike spet bom doma,
kjer le najdem svoj mir, kjer uživam večer,
tam iščem čar otroških dni.
Zaplešiva draga ča-ča-ča,
to najlepši ples je za oba,
glasba prava nama že igra,
zaplešiva ča-ča-ča.
Zdi se ti, da si sama na svetu,
kakor v vetru krhek cvet.
Zdi se ti, da pod tvojim se oknom
nikoli ne bo pojavil tvoj poet.
Ne jokaj, skoraj ti življenje bo odprlo cvet,
saj komaj ti je sedemnajst let.
Rože najlepše zate
hranim za to pomlad, (to pomlad)
pojdi z menoj čez trate,
veš, da imam te rad.
Leziva v trate zlate,
čujva življenja dih, (življenja dih)
to so najlepše sanje,
ki jih maj prebudi.
Maj je pravi čas za vse nas mlade,
za vse nas zaljubljene.
Maj je čas za zmenke promenade,
mesec za najlepše srečanje.
Postoj, postoj,
nocoj z menoj!
Srce je popotnik,
povsod se razdaja,
nikjer ni mu kraja,
ljubezni opaja
do konca se.
