Od rdeče zemlje in modrega neba
z vajetmi v rokah mimo Jadrana.
Sonce ali luna, vročina ali mraz,
dež ali sneg naj pada na obraz.
Drvim čez polja, veter imam v laseh,
ne iščem tebe, a slišim še tvoj smeh.
Zvok kopit mi daje moč,
ne vem, kam grem, samo želim si proč (samo želim si proč).
In grem, grem grem, nazaj ozirat se ne vem.
In grem, grem, grem, dom je moj teren.
In grem, grem, grem, ne najde me noben problem.
In grem, grem, grem, dom je moj teren.
Hiše skromne, stare, ljudje ti dajo vse,
gospodične vse so fine, zavist pričaka te.
Bi radi vsi svobodo, denar jim bolj diši,
so slepi za lepoto preprostih nas ljudi.
Drvim čez polja, veter imam v laseh, …
In grem, grem grem, nazaj ozirat se ne vem …
Kam boš pa hodila, sploh veš, kaj je tvoj cilj?
Ljubezen in svoboda, tam našla bom svoj mir.
