Kraljica Elizabeta pomaga revnim v Afriki,
verjetno tam sploh še ne vejo da je božični čas,
valda so nam vaši predniki že povedal,
ko so s puškami in kurci pokristjanil našo vas,
mejte srečno novo leto in veseli december,
zamašil bom dimnike, na streho posipal žeblje,
debelim ljudem se vsi lacni otroc smilijo,
čeprav majo srečo, ne rabjo pazt na linijo,
revolucionarji rešil vse zatrte,
sm povej kako se loči napadalca od žrtve,
civilista od vojaka, karierista od junaka,
če nekdo nima rogov še ne pomen, da to ni satan,
ko heroji domovine vsi postanejo diktatorji,
ko vsi moji idoli umrejo od overdose-ou,
ko bo vladal mir in bo nekdo ujel Osamo,
bomo vsi živel v zaporih, varni pred samim sabo,
če praskaš komarji pik ne neha srbet,
če praskaš predolgo bo začel krvavet,
gasilci brez dela postanejo požigalci,
če ni dovolj konfliktov jih morau bo vsaj en začet,
u pravici svoj obstoj – razpoke v času,
tvoj oče je bogat in mama je lepotica,
lahko ti povem – ta svet ne rabi zdravnikov,
ker nihče ni bolan, sam vsi bi radi na bolniško.
Na svetu ni miru je le mirovni proces,
ni zdravila za bolezen le zdravniški recept,
najslabše kar lahko nekomu daš je nasvet,
bojim se dobrih ljudi, bojim se dobrih ljudi.
Kako spregledaš hudica v očeh divjakov,
eksorcist z diplomo in vso potrebno prakso,
ne govori o ljubezni do vseh dokler nisi ljubil nikogar,
prašiči v prakljih držijo živalsko farmo,
pod globoko debato se skriva brezno neznanja,
življenje obstaja. Ne rab tebe da ga oznanjaš,
minuta tišine, prekaša župnikove pridige,
če ne bereš med vrsticam bolš da sploh ne kupiš knjige,
škoda časa in denarja, celih kupov energije,
za prazne besedne igre, podkuplene invalide,
ki ne vejo da so živi če ne čutjo bolečine,
nič čudnega, da Janez Rugelj tuk dobr živi tle,
10. brat iz španske vasi za 9. gorami,
bogu za hrbtom, ljudem pa hodim v nos,
kdo od naju je sebičen. Js si k se brigam zase?
misionar ki domorodcem ne pusti žvet kakor jim paše?
kupim ti obleko, ne pomen da ti bo prav,
sam iz tebe bom naredu človeka po svoji meri,
če ti hočem pomagat še ne pomen da sm dober,
hočm da veš: brez mene si vedno biu nesposoben,
mam grde prijatelje, ob njih se počutim lepši,
ce ti posojam denar, to delam zarad obresti,
slab slab človek z eno dobro lastnostjo:
vsaj vem da sm slab, vsi ostali se motjo …
Na svetu ni miru je le mirovni proces,
ni zdravila za bolezen le zdravniški recept,
najslabše kar lahko nekomu daš je nasvet,
bojim se dobrih ljudi, bojim se dobrih ljudi.
Tolk svetnikov, svet pa še vedno pekel,
na pašniku je zdej več pastirjev kot ovc,
prihaja vojna za monopol nad dobroto,
Rdeči križ in Karitas z jederskim orožjem,
povsod so znaki – ne znam razložit,
svet je narejen tako da ga ne moreš spremenit,
in slej ko prej vsak upornik dobi isti sindrom,
če ga ne morejo utišat mu pa dajo mikrofon,
pa govor – nehal bo rast ko zve da je največji,
nehu bo plezat ko pride do vrha lestvic,
in govor – tud če v resnici ne veš nič,
razen tega da so vsi ki te ne ljubijo defektni …
med vsemi, ki se nočejo srečat postavš most,
robot nima programa ki bi mu povedu da je robot,
življenje je predolgo da bi mel skos nasmeh na faci,
vse kar veš o seb so ti povedal oboževalci,
oboževalke, paparaciji, članki, trici, trači,
sivolasi vedeževalci in modni oblikovalci,
za sveže jutro, vroč večer in divjo noč,
sestradani psi vedno ugriznejo v kost,
jst mam gangsta rit, serjem gangsta shit,
nimam dost za vse zto nobenmu ne dam nič,
mam slab proizvod in kup dobrih reklam,
če sem dober trgovc ga še sam seb prodam.
