Star sem že zadosti, ni kaj čakati,
prijatelji vsi moji so že oženjeni.
Midva se imava rada, močno se ljubiva,
zato sedaj je pravi čas, da se oženiva.
»Bog naj vaju blagoslovi,« mati rekli so,
oče pa dodali: »Fant, le čuvaj jo skrbno!«
Fantje zbrani za vasjo veselo že pojo,
vaški godec pa raztegnil je harmoniko.
Konje bele bom zapregel, s kočijo pote v vas prišel,
v obleki beli boš čakala, ko te na pragu bom objel.
Pred oltar bova stopila, zvestobo si obljubila
in Bog bo čuval to ljubezen, ki jo v srcu nosiva.
Nimava bogastva in hiše tudi ne,
imava pa ljubezen in pridne roke.
Zgradila bova topel dom, v njem sreča bo doma,
vse nekoč bo najino, kar zdaj le sanjava.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
