Kr naenkrat bil je pok,
k zaslišu se je zvok
in ustvarjenje planet.
Eni pravijo, da je vesolje
drugi pravijo da je Bog.
Hvala za okolje za živet,
ljudem možgane not v glavo .
Ljubezen za vse. Dobil’ smo mati pa naravo.
Včasih vprašam se, ko gledam v nebo:
“S čim smo si zaslužili vse to ker je prelepo?”
In skrbimo za planet, ko on skrbi za nas.
Ko pomemben je za mene ali sem bolj pomemben jaz.
Neusmiljeno se črpa iz okolja.
Planet pa tiho nam zaup, čisto vse nam da na voljo.
Vsako jutro vzide sonce, ne vzame si dopusta,
greje nas čez celo leto, ne samo avgusta.
Žitna polja, da ne bodo lačna usta,
ptice pojejo, da nam ne manjka muz’ka.
Samo en planet,
ker sonce nam življenje greje.
En planet,
ker voda je in zrak.
Samo en planet,
ker ‘mamo misli in ideje.
En planet, en planet,
kjer ljubezen je in strah.
En dih in potopim se v morje,
iz vrha gore v obzorje.
Glej, kaj nam dalo je vesolje,
neskončno zvezd nad mano.
Topla nit je vse kar ‘mamo.
Lej, ljudje smo tisti, ki mogl’ bi se zmen’t,
vsak od nas prispeva kapljo v naše jezero sprememb,
da naše jezero bo čisto pitno,
ker ni samoumevno,da je naše polje rodovitno,
ne, ni samoumevno, da čebele dajo med.
Ta planet se nam razdaja, dajmo zanjega poskrbet.
Čas je, da prevzamemo to odgovornost
za naše otroke in za njihovo prihodnost.
