In pol me folk sprašuje: “Kaj je narobe?”
Dela se premau dobrga, preveč škode.
Stranske vloge nimajo več veze,
gleda se do kam se prleze, use bomo kupl, use bomo kupl.
Zadevi se ustreže, tud če se gre prek trupl.
Nemi odnosi vladajo, eni še zmer stradajo,
eni se s tem ne ubadajo, sistem obvladajo.
Pa so prezaposleni, k na kupčk zlagajo.
Že od štarta je mišlen – eni zgubijo, eni zmagajo.
Vprašanja douga, odgovori kratki.
K ne vem več kaj je bol pomembn, osebnost al osebni podatki.
Zasebni trenutki so kratki, obteženi z izdatki.
Pa se vračam nazaj k matematki.
Minus na minus ne da plusa, ampak obresti
in ta minus je tist grenk priukus u podzavesti.
Grizt je treba, si prau človk. To so testi,
iz dneva u dan use več folka se znajde na cesti.
Slaba je slika, klošar si ne more prvoščt čika.
Tok je že obupan, da ne pros, ampak sika.
Standard se dviguje, plače so manjše.
Me zanima, če to vela za plačo gospoda Janše.
In kaj še, še miljon stvari se najde,
za miljon stvari si človk reče: “Ajde, sej bo bol.”
Gledat mlade, kako hitr zapade u drogo, alkohol,
propade. “Sej bo bol” razmišlamo že čist z navade.
Od mašljene estrade pa do vlade,
use je ista gamad k nm krade,
k nm laže, k ns krade, k nam filajo čelade
in z drekom, k ga je tok, da nm ga filajo že za đabe. O moj bog.
Lepa Slovenija. Kar je učasih bla harmonika,
dons preuzema negativa pa črna kronika.
Od dilerja do norkomana, od cerkve do samostana.
A bo kdaj mer kle al bo skos galama?
Ne bit smešn, srčn utrip pospešn, lajf stresn,
zobe se stiska, boli dlesn, to ni pesem.
Bolečina duši smeh, člouk je resen,
skos tečen, ker ne ve kako je bit srečen.
Pa praujo, da smo nori, dogajajo se samomori.
Jaroti iz ulice se ga zakajajo u zaporih,
policija podkuplena, noben ne jebe zakona.
Treba je pazt kaj se pogovarjaš prek telefona,
komu zaupat sploh, če sploh loh, kdo uho ma.
Prjatlov je velik, ampak ta pravih zlo mal,
še uni k niso šli u kurac, so šli po gobe.
In pol me folk sprašuje: “Kaj je narobe?” Res ne vem,
a smo mi al je sistem tok zgrešen,
k ne vem a’b mogu bit fenomen al kr en,
k mi nikol u lajfu ni blo nč podarjen,
pa še dons nimam nč za pokazat, razn minusa na računu, dem.
Doma me učil, da sm pošten, valda,
oba, mt in fotr navajena negativnga salda.
In kok je še takih, k smo mi za njih bogati
in kdo zdej kle žvi v oblakih, kera zmešnjava.
U kurcu država. Zamenjal valuto,
hočjo, da se zamenja zastava. A ni to glupo?
Na pouno se pretirava, stanje se slabša občutno,
že doug cajta smo u kurcu, pa se tolažmo, da sam trenutno.
In to po čemr hrepenimo, nam je usem skupno,
u svetu, kjer je tko, če mamo si loh to kupmo.
A uni k nimamo, smo pa itak vn iz mode.
In pol me folk sprašuje: “Kaj je narobe.”
