Ta svet ne zna živet, se rad imet,
zgleda, kot da se sramuje svojih let.
Ta svet ne zna živet, ne zna ogret,
duše žalostne rabijo upanje.
Praviš, da smo tukaj vsi doma,
da povsod se barva mavrica,
usodo sami naj krojimo si,
to bele so laži.
Meje branijo se s puškami,
črno-belo je v mavrici,
v življenju drugih si ujet.
Ta svet ne zna živet,
ta svet ne zna živet.
Ta svet ne zna živet, se rad imet,
zgleda, kot da se sramuje svojih let.
Ta svet ne zna živet, ne zna ogret,
duše žalostne rabijo upanje.
Ta nori svet ne zna živet,
ne zna se rad imet.
Zdaj je čas, da se premaknemo,
zdaj je čas, da glas povzdignemo.
Obrnimo hrbet vsem lažem,
vrnimo svet ljudem.
Naj ritem bobna opogumi vse,
vse prezrte in prevarane,
zdaj je čas, da vsi zapojemo.
Ta svet ne zna živet,
ta svet ne zna živet.
